O študentskem delu v Sloveniji kroži veliko mitov. Pogosto se pojavljajo napačne trditve o tem, koliko zaslužijo študentski servisi, ali je študentsko delo regulirano, ali imajo študenti socialne pravice in ali študentsko delo vodi do redne zaposlitve.

V nadaljevanju so predstavljena ključna dejstva o študentskem delu in o tem, kako sistem dejansko deluje.

---

1. Kaj vse delajo študentski servisi?

✔ Študentski servisi opravljajo bistveno več kot le posredovanje dela.

Njihova vloga vključuje številne storitve za dijake, študente, delodajalce in državo:

• Posredovanje dela
• Informiranje in obveščanje mladih
• Strokovno pomoč in svetovanje
• Administracijo napotnic, računov in nakazil
• Izterjavo neplačanih zaslužkov
• Mediacijo med delodajalci in študenti
• Zaščito pravic mladih
• Targetirano iskanje kandidatov za delodajalce
• Zalaganje zaslužkov v 95 % primerih
• Dohodninsko izobraževanje
• Objavljanje neplačnikov na neplacniki.info

Študentski Servisi skupno opravijo približno 20,5 milijona administrativnih opravil letno.

---

2. Ali študentski servisi mladim zaračunavajo storitve?

✔ Ne. Storitev študentskih servisov je za dijake in študente popolnoma brezplačna.

Zakonsko predpisane dajatve in prispevke plača delodajalec, ne dijak oz. študent.

---

3. Ali je študentsko delo urejeno?

✔ Da. Študentsko delo je v Sloveniji zakonsko urejeno.

Pri študentskem delu velja:

• Plačujejo se prispevki za zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu.
• Plačujejo se prispevki za dolgotrajno oskrbo.
• Mladim teče pokojninska doba.
• Zakonsko je določena minimalna urna postavka.
• Obvezno je evidentiranje delovnega časa.
• Plačan je odmor za malico.
• Ponujena oz. oglaševana urna postavka mora biti plačana,
• Plačano mora biti uvajanje.
• Mladi so zelo zavarovani pred neplačilom (95 % zaslužkov se založi pred plačilom delodajalca, do neplačila pride zgolj v 1/10.000 primerov).
• Vsi obračunani prispevki so tudi plačani v 100 %.

Študentsko delo je izjemno nadzorovano s strani pristojnih institucij.

---

4. Ali so dijaki in študenti pravno zaščiteni?

✔ Da, dijaki in študenti so pravno zaščiteni.

Študente in dijake varujejo:

1. študentski servisi, ki pomagajo pri:

• izterjavi neplačanih zaslužkov
• mediaciji med dijakom/študentom in delodajalcem
• zaščiti pravic dijakov in študentov

2. zakonodaja, predvsem:

• ZDR-1
• Zakon o urejanju trga dela
• drugi predpisi, ki urejajo delo mladih

---

5. Ali je študentsko delo prekarno delo?

✔ Študentsko delo ni prekarno delo.

Gre za začasno in občasno obliko dela, ki je namenjena dijakom in študentom v času izobraževanja. Je ena izmed pravic iz statusa študenta/dijaka, iz katerega izhajajo tudi druge pravice, ki osebam v izobraževanju nudijo varnostno mrežo socialnih pravic, za razliko od drugih atipičnih oblik dela, pri katerih pravice in obveznosti izhajajo iz samega dela.

Gre za legalno začasno in občasno obliko dela, ki je namenjena dijakom in študentom v času izobraževanja.

Značilnosti študentskega dela:

• je časovno omejeno na čas šolanja
• je prilagodljivo glede na obveznosti študija
• vključuje socialne in zdravstvene prispevke
• je zakonsko regulirano

---

6. Kakšno provizijo imajo študentski servisi?

✔ Od celotnega računa delodajalcu za študentsko delo prejme študentski servis le 2,7 %.

To je zakonsko določen prihodek študentskega servisa, iz katerega se financirajo:

• administracija napotnic
• obračun in zalaganje plačil
• posredovanje dela
• informiranje in svetovanje
• pravna pomoč študentom/dijakom

Celoten strošek dela plača delodajalec.

---

7. Kam gre denar od študentskega dela?

✔ Ko delodajalec plača študentsko delo, se sredstva razdelijo med različne javne sisteme.

Prispevki vključujejo:

• prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
• prispevek za zdravstveno zavarovanje
• prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni
• prispevek za štipendije
• financiranje študentskih domov in univerzitetnih prostorov
• DDV, ki gre v državni proračun
• delovanje Študentske organizacije Slovenije in študentskih klubov po celi Sloveniji.

---

8. Ali študentsko delo vodi do redne zaposlitve?

✔ Da, študentsko delo pogosto vodi do redne zaposlitve.

Študentsko delo je pomemben most med izobraževanjem in prvo zaposlitvijo.

Raziskave kažejo, da se približno 62 % mladih po zaključku šolanja zaposli pri delodajalcu, pri katerem so že opravljali študentsko delo.

Kar 90,3 % mladih pa takoj uspešno preide na trg dela.

---

9. Koliko mladi v Sloveniji delajo?

✔ Dijaki in študenti v povprečju delajo eno petino delovnega časa redno zaposlenih. To je:

• 8,2 ur na teden
• 35,5 ur na mesec
• 2,5 meseca na leto

Manj kot 1 % je mladih, ki delajo preko napotnice celo leto in pridobijo 12 mesecev pokojninske dobe.

---

10. Ali je študentsko delo lahko tudi strokovno?

✔ Da študentsko delo je lahko tudi strokovno.

Vedno več dijakov in študentov opravlja dela:

• povezana s šolskim oz. študijskim področjem
• zahtevnejša in strokovna
• povezana z bodočo kariero

Takšna dela omogočajo razvoj kompetenc in lažji prehod v redno zaposlitev.

---

11. Ali mladi delajo predvsem zaradi zaslužka ali izkušenj?

✔ Mladi delajo zaradi zaslužka in izkušenj.

Mladi potrebujejo:

• zaslužek
• delovne izkušnje

Zato pogosto izbirajo dela, ki:

• so povezana s študijem
• razvijajo kompetence
• pomagajo pri kasnejši zaposlitvi.

---

12. Ali študentsko delo šteje?

✔ Da, študentsko delo šteje.

Študentsko delo pomeni:

• pridobivanje pomembnih delovnih izkušenj
• razvoj kompetenc
• pridobivanje pokojninske dobe

V povprečju dijaki in študenti z delom v času šolanja pridobijo približno 2 leti pokojninske dobe.

---

13. Kdo opravlja študentsko delo?

✔ Največ študentskega dela opravijo mladi (dijaki in študenti) med 18 in 24 letom starosti.

Študentov, starejših od 28 let, je le približno 1 %.