Prijava za dijake/študente
Page name

Mladi danes izkušnje nabirajo bolj strateško

Mladi danes izkušnje nabirajo bolj strateško

Generacija Z, ki počasi vstopa na trg dela, se zaveda pomena delovnih izkušenj, s pomočjo katerih spoznavajo svoje interese in potenciale.

Ob tem, ko preizkušajo različna poklicna področja in delodajalce, pa razvijajo pomembne kompetence.


Trg dela je danes drugačen, bolj dinamičen, v ospredju so kompetence

Včasih so posamezniki v večini sprejeli eno karierno odločitev za vse življenje. Izbrali so poklic, se zanj usposobili in to delo opravljali do upokojitve. Medtem je trg dela postal bolj dinamičen, spremembe so postale stalnica. Zadnja gospodarska kriza je marsikoga prisilila v ponovni razmislek o svoji karierni poti, menjavanje zaposlitev pa je postalo družbeno sprejemljivo, če ne celo pričakovano. Tako »dober« zaposleni ni več nujno tisti, ki 20 let vztraja na istem delovnem mestu, temveč je zmožen kariero graditi in prenašati kompetence z enega področja na drugega. Kot kažejo trenutne projekcije, bodo mladi lahko v svojem življenju zamenjali od pet do sedem poklicev, ne le zaposlitev, približno 60 % delovnih mest, ki jih bodo opravljali današnji osnovnošolci, pa menda sploh še ne obstaja. V ospredje prihajajo kompetence, ki jih razvijamo v različnih situacijah in pokažejo, kaj posameznik zna dejansko narediti v praksi.

Mladi so danes bolj karierno usmerjeni.


Generacija Z in kariera

➡️ Današnja generacija Z, rojena okvirno med letoma 1995 in 2012, ima v večini drugače naravnan vrednostni kompas ter pogled na delo, učenje in življenje.

➡️ Na trg dela vstopajo kot mladi zaposleni in prvi iskalci zaposlitve, večina pa svoje prve delovne izkušnje pridobiva s šolsko prakso in študentskim delom.

➡️ Mladi so danes bolj karierno usmerjeni in imajo pozitiven odnos do formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja. V raziskavi e-Študentskega Servisa se s tem strinja 41 % anketiranih delodajalcev (Mnenje delodajalcev o mladih na trgu dela, 2023). Ob tem 64 % mladih, vključenih v anketo Mladi in trg dela (e-ŠS, 2023), kot enega izmed pomembnejših kriterijev pri izbiri prihodnjega delodajalca oz. zaposlitve navaja možnost dodatnega izobraževanja.

➡️ Mladi se zavedajo pomena pridobivanja delovnih izkušenj že v srednji šoli in med študijem. V omenjeni anketi je za 82 % mladih študentsko delo najbolj pomembno zaradi pridobivanja delovnih izkušenj (zaslužek je z 80 % na drugem mestu). In ker imajo zaradi šolskih/študijskih obveznosti manj časa kot v preteklosti, tudi dela izbirajo bolj strateško.

➡️ Mladi predvsem v višjih letnikih pogosteje izbirajo strokovna dela, povezana s smerjo izobraževanja, pri katerih razvijajo kompetence in pridobivajo relevantne izkušnje, ki jih vodijo do morebitne redne zaposlitve. Kar tri četrtine vprašanih mladih (74,8 %) je preko študentskega servisa opravljalo tudi strokovna ali zahtevnejša dela, kot so programiranje, razvoj programske opreme, delo v zdravstvu, digitalni marketing, informatika, administracija in delo z računalnikom, pomoč uporabnikom.

Študij naj mladi povezujejo z delom.


Zanimivo je, da je v gostinstvu zgolj 7–8 % vsega opravljenega študentskega dela. V večini ga opravljajo tisti mladi, ki se šolajo v tej smeri (dijaki in študenti iz gastronomskih smeri, turizma itd.). A ravno delo s strankami (prodaja, gostinstvo, turizem, animacije ipd.) je lahko za številne dijake in študente naravoslovno-tehniških smeri zelo dobra priložnost za razvijanje medosebnih kompetenc, ki so v sklopu izobraževanja sicer slabo zastopane.

Študentsko delo je za mlade most do redne zaposlitve, kar 62 % se jih zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo. Za delodajalce pa je tovrstno spoznavanje in uvajanje mladih v delovni proces način dolgoročnega kadrovanja.

Pogosto slišimo oz. beremo, da so mladi leni, kar ne drži, saj preko študentske napotnice trg dela preizkusi približno 2/3 mladih, ki opravijo vsaj eno uro študentskega dela. V povprečju delajo 2,5 meseca na leto, pri čemer 70 % vsega študentskega dela opravijo med počitnicami, ko nimajo šolskih/študijskih obveznosti.

Generacija Z je zaradi povezanosti s svetovnim spletom prva globalna generacija, ki je odraščala v času nenehnih sprememb. Mladi v Sloveniji so preko svojih staršev izkusili zadnjo gospodarsko recesijo, s svojimi očmi pa spremljajo trenutno dogajanje v svetu in ugotavljajo, da nič ni zanesljivo. Zato so fokus na področju delovne kariere usmerili nase. Kar so prejšnje generacije tiho upale, današnji mladi pogosto jasno zahtevajo. Veliko jim pomenijo pravično plačilo, vrednote delodajalca, prosti čas ter možnost hibridnega dela in usklajevanja zasebnega in delovnega življenja. Ne želijo si dosmrtne zavezanosti enemu delodajalcu, zato želijo že med študijem preizkusiti različne delodajalce in delovna mesta, v okviru redne zaposlitve pa jim veliko pomeni možnost napredovanja in kariernega razvoja, ki naj bo jasno začrtan (Mladi in trg dela 2023, Deloitte 2023, Javornik 2023).


Zakaj so delovne izkušnje tako pomembne in jih je dobro pridobivati že med šolanjem

Danes izbirajo mladi, a za dobre službe je konkurenca še vedno močna in tisto, kar delodajalce običajno prepriča, so izkušnje. Izobrazba je seveda pomembna, pri reguliranih poklicih pa celo ključna in zakonsko predpisana, a ker znanje hitro zastareva, diploma ni več dovolj. Kar predstavljate si delodajalca, ki izbira med kandidati z enakim izobrazbenim nazivom – kar jih razlikuje, ni izobrazba, temveč delovne izkušnje, neformalno pridobljeno znanje, kompetence, osebnostne značilnosti in motivacija za delo.

Z opravljanjem študentskega dela, prakso, prostovoljnim delom in šolskimi/študijskimi projekti mladi že med šolanjem spoznavajo različne poklice, delovne naloge in delodajalce, gradijo (poslovno) socialno mrežo in spoznajo sebe ter tako bolj samozavestno načrtujejo svojo karierno pot.

To potrjuje tudi raziskava Ninamedie (2022), ki je pokazala, da:

  • 77 % vprašanih mladih pravi, da jim je študentsko delo pomagalo pri spoznavanju njihovih sposobnosti (v čem so dobri), interesov (kaj jih zanima oz. kaj bi v življenju radi počeli oz. česa ne bi);

  • 80 % vprašanih mladih je prepričanih, da jim je študentsko delo pomagalo pri spoznavanju trga dela, različnih delodajalcev in delovnih nalog;

  • 79 % vprašanih mladih pa je ocenilo, da jim je delo preko študentskega servisa koristilo pri iskanju prve zaposlitve.

Z opravljanjem različnih del in spoznavanjem delodajalcev mladi dobijo vpogled v trende razvoja v panogi in preizkusijo novodobne poklice, kot sta recimo skrbnik socialnih omrežij ali vplivnež/-ica. Ja, tudi to je danes realen poklic, ki pa si ga mladi pogosto predstavljajo preveč romantično, zato je toliko bolj pomembno, da ga spoznajo s prve roke.

»Če ne poskusiš, ne veš!« Spodbujajmo mlade, da so aktivni in čas šolanja vsaj med počitnicami izkoristijo tudi za preizkušanje in raziskovanje trga dela. Dobili bodo neprecenljive izkušnje in morda spoznali svoj poklic prihodnosti.

Znanje je pomembno, a diploma danes ni vse, pomembne so tudi izkušnje.


Za vas je pisala: Maruša Goršak, svetovalka za karierno orientacijo na e-Študentskem Servisu

Kontakt: [email protected]

Obvestila

Image
12.06.2024

Najbolje plačana študentska dela za generacijo Z

Izjava za medije

Preberi več
Image
04.06.2024

Kdo so spregledani mladi, ki si želijo delati?

Mladoletni in tuji dijaki/študentje

Preberi več
Image
21.01.2023

Minimalna urna postavka za študentsko delo

Od 3. februarja 2024

Preberi več