Prva znanstvena monografija o študentskem delu v Sloveniji

Študentsko delo v Sloveniji je konec leta 2024 dočakalo prvo znanstveno analizo.

Profesorji in strokovnjaki iz različnih področij so v znanstveni monografiji Vloga študentskega dela na trgu dela v Sloveniji: pravna, ekonomska in kadrovska analiza predstavili različne vidike študentskega dela.

Njihove glavne ugotovitve so, da obseg študentskega dela upada, v letu 2008 je bilo v študentsko delo vključenih 75 % študentov, danes pa le še 61,7 %. Prav tako je upadlo povprečno število opravljenih mesečnih ur, ki so se zmanjšale s 45,5 na 36,1 ur na mesec.

Zakonodajno je študentsko delo urejeno v okviru večih predpisov, poleg ZDR-1 nanj vplivajo še šolska, davčna in druga zakonodaja.

Mladi s študentskim delom razvijajo predvsem mehke veščine, kot so timsko delo, prilagodljivost, ustna komunikacija in naravnanost k strankam. Mladi ključne kompetence razvijejo tako pri preprostih kot pri strokovnih delih, zato strokovnost študentskega dela ni izključen pogoj za njegovo koristnost pri prvi zaposlitvi.

Določena preprosta dela (npr. gostinstvo, zdravstvena nega, delo z otroki, promocija in informiranje) prinašajo nadpovprečen razvoj kompetenc. Študentsko delo vpliva na zaposljivost mladih, tudi če opravljajo dela izven področja svojega izobraževanja. Mladim hkrati prinaša finančno neodvisnost in pomoč pri pokrivanju življenjskih stroškov ter povečuje njihovo konkurenčnost na trgu dela. Na drugi strani študentsko delo v razmerah pomanjkanja kadra pomaga razbremeniti pritisk na trgu dela, hkrati pa se iz naslova študentskega dela stekajo pomembna sredstva v javne blagajne.

Študenti in dijaki povprečno delajo 2,5 meseca na leto in pridobijo 2,5 meseca pokojninske dobe. Manj kot odstotek mladih je opravil študentsko delo v polnem obsegu, tj. primerljivo redni zaposlitvi, dobra tretjina mladih pa je pridobila manj kot en mesec pokojninske dobe. Povprečen zaslužek znaša 2.956 evrov neto na leto ali 246 evrov neto na mesec.

62 % mladih se zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo, 90,3 % pa jih uspešno preide na trg dela.

➡Poglejte celotno znanstveno monografijo v digitalni obliki.