Pomembne informacije

Čas odmora med delom se všteva v delovni čas in je plačan.

• Če dijak/študent v enem dnevu dela 8 ur, ima pravico do odmora, ki traja 30 minut.
• Odmor za malico se všteva v delovni čas in mora biti plačan.
• Dijak/študent, ki dela krajši delovni čas (manj kot 8 ur in več kot 4 ure) ima pravico do odmora v sorazmerju s časom, preživetim na delu (preračunano: 7 h= 26.15 min, 6 h= 22.30 min, 5 h=18.45 min, 4 h= 15 min).
• Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.
• Če dijak/študent dela manj kot 4 ure dnevno, mu odmor za malico ne pripada.

Zakonodaja ne predvideva povračila stroškov malice, prevoza na delo, kilometrine ali dnevnic pri študentskem delu.

• Če delodajalec dijaku/študentu želi povrniti stroške prevoza, to stori tako, da se znesek prevoza pretvori v ure in urno postavko.

• Delodajalec ni dolžen povrniti stroškov prevoza, lahko pa strošek za prevoz dijak/študent uveljavi sam pri zmanjšanju davčne osnove ob oddaji dohodninske napovedi.

• Zakonodaja ne predvideva povračila stroška za malico, mora pa biti plačan odmor za malico.

Predhodni zdravstveni pregled za dijake/študente, ki pri delodajalcu opravljajo delo na podlagi študentskih napotnic, je obvezen:

• kadar iz izjave o varnosti in zdravju pri delu izhajajo posebne zdravstvene zahteve za delo na konkretnem delovnem mestu,
• če iz ocene tveganja izhajajo tveganja za nezgode, poklicne bolezni in bolezni povezane z delom
• kadar je pregled predpisan s posebnimi predpisi.

Glede na to, da je obseg pregleda in preiskav enak pregledu, ki ga dijakom/študentom zagotavlja program preventivnega zdravstvenega varstva, za dela na delovnih mestih, kjer delavcem ne preti posebna nevarnost za zdravje, in na delovnih mestih, kjer ni posebnih tveganj, zadošča zdravniško potrdilo, ki ga dijak/študent dobi na podlagi opravljenega pregleda iz programa preventivnega zdravstvenega varstva, ob pogoju, da je bil pregledan v obdobju petih let.

Potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu dobijo dijaki/študenti v tisti ustanovi, kjer so opravljali pregled in ne pri osebnem zdravniku - ker to ni vedno zabeleženo v kartoteki.

Kadar pa ocena tveganja za določeno delovno mesto pokaže nevarnost izpostavljenosti delavcev posebnim tveganjem pri delu, pa mora delodajalec, dijaku/študentu zagotoviti pregled v celotnem obsegu, in sicer pri pooblaščenem zdravniku, specialistu medicine dela in v rokih, ki jih določa izjava o varnosti za posamezno delovno mesto.

Dodatne informacije.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti:

• ne sme delati ponoči med 22. uro in 6. uro naslednjega dne,
• v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in 4. uro naslednjega dne,
• za študente, ki so starejši od 18 let, te omejitve ni.

Tudi pri študentskem delu je treba voditi evidenco delovnega časa.

• Že do zdaj je bilo treba beležiti opravljene ure študentskega dela, saj so osnova za obračun in plačilo dela.
• Po novem je treba beležiti še natančen prihod in odhod ter podatek o izrabi malice.
• Način vodenja evidence ni predpisan – lahko je elektronski, ročni ali hibridni.
• Podatke lahko vpisuje delodajalec ali dijak/študent (Pripravi se lahko Excel datoteka v oblaku za skupen dostop).
• Dijak/študent lahko to datoteko dnevno in sproti izpolnjuje.
• Delodajalec mora pisno obveščati dijaka/študenta o podatkih iz evidence za pretekli mesec. Dijak/študent lahko tedensko zahteva to evidenco od delodajalca.
• Če ima dijak/študent stalni neposreden elektronski dostop do evidence, je tedensko ali mesečno obveščanje že izpolnjeno.

V primeru, da je dijak/študent mlajši od 18 let velja:

• Ne sme prodajati tobačnih izdelkov.
• Če opravlja delo vsaj 4,5 ure na dan, ima pravico do odmora za malico 30 minut.
• Ne sme opravljati nadur. Dela lahko največ 8 ur na dan in 40 ur na teden.
• Nočno delo za mladoletne ni dovoljeno. To pomeni, da ima med 22. in 6. uro naslednjega dne pravico do počitka oz. ne sme delati.
• Med dvema delovnima dnevoma ima pravico do počitka 12 ur in do tedenskega počitka 48 ur.
• Opravljati ne sme nobenih del, kjer so povečana tveganja za nesreče in nevarna dela (delo na višini, dvigovanje bremen, delo na izjemnem mrazu, vročini, ob hrupu ali vibracijah, izpostavljanje sevanjem).

• Za prakso in plačilo prakse delodajalec sklene dogovor s šolo in dijakom/študentom.
• V nekaterih primerih dijakom/študentom lahko pripada nagrada (odvisno od podjetja, kolektivne pogodbe…) in povračilo stroškov (prevoz, malica).
• Plačilo in vso dokumentacijo uredi delodajalec in ne študentski servis.
• Delodajalec uredi tudi postopek zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M12), plača prispevke in odda REK obrazce.
• Vse informacije glede prakse se dobijo na šoli ali fakulteti.

Da, uvajanje mora biti plačano.

Vse o dohodnini za dijake/študente si preberite tukaj.

Ne, delo v tujini z napotnico ni možno. Študentska napotnica je lahko podlaga samo za delo v Sloveniji.

Delodajalci, ki si pri opravljanju dejavnosti pomagate z dijaki/študenti, morate poskrbeti za njihovo varnost in zdravje pri delu (VPD - varstvo pri delu).

V skladu z oceno tveganja za posamezno delovno mesto je treba dijaku/študentu zagotoviti vsa zaščitna sredstva (delovno obleko, rokavice, glušnike ...) za varno opravljanje del.

Usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu (VPD) je sestavljeno iz dveh delov:

• Teoretični del, ki se lahko opravlja tudi izven delovnega mesta, vendar ga mora izvajati za to pooblaščena oseba (varnostni inženir v podjetju oz. strokovni delavec ali pogodbeni izvajalec).
• Praktični del usposabljanja mora biti prilagojen posebnostim delovnega mesta, zato se izvaja izključno na delovnem mestu. Potek praktičnega dela pripravi varnostni inženir, strokovni delavec v podjetju/organizaciji ali pogodbeni izvajalec.

Odgovornost za izobraževanje o higieni živil (HACCP) se prenese na nosilca živilske dejavnosti. Le ta mora imeti načrt izobraževanja svojih zaposlenih. Odločitev, ali izobraževanje izvaja nosilec živilske dejavnosti oz. imenovana odgovorna oseba za notranji nadzor, ali se izobraževanje prepusti zunanji strokovni organizaciji, je na strani delodajalca.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delavec (dijak oz. študent), ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, le-to dolžan povrniti.

Študent, ki ima odprt S. P. izgubi pravico do dela prek študentskega servisa.

Področje statusa in pravic, ki iz njega izhajajo, je urejeno v Zakonu o visokem šolstvu (ZVis).

Študentom iz naslova statusa študenta pripadajo določene pravice in ugodnosti, kot so npr. pravica do zdravstvenega varstva, subvencioniranega prevoza, subvencionirane prehrane, subvencioniranega bivanja, možnosti dela preko študentske napotnice in možnost štipendiranja, vendar le pod pogojem, da študent ni v delovnem razmerju, ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti, ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, ni poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda.

Da. Gre za obrazec (obrazec M12), prijavo opravi študentski servis.

V primeru nezgode ali poškodbe pri delu je treba le to takoj javiti neposrednemu vodji oz. delodajalcu ter izpeljati vse ustrezne interne postopke. Delodajalec mora tudi poskrbeti, da se nezgoda prijavi preko portala SPOT.

• Delodajalec pri študentskem delu plača za dijaka/študenta tudi Prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (v višini 0,53 %).
• Na podlagi tega prispevka študent ne prejme odškodnine, saj gre za prispevek, ki se plačuje za dodatno tveganje pri opravljanju dela.
• Iz naslova plačevanja tega prispevka so študenti upravičeni do zdravstvenih storitev, ki so posledica poškodb pri delu in poklicnih bolezni.
• Celotno administracijo in vse prispevke ureja študentski servis.