Objavljeno: 3. 6. 2026

Prvo delo ni samo zaslužek, ampak je tudi tvoje prvo srečanje z resničnim svetom dela. Ko prvič vstopiš v prostor delodajalca in se pridružiš ekipi, hitro ugotoviš, da te šola ni povsem pripravila na vse situacije.

Sodelavci, ki so v podjetju že dlje časa, imajo svoja pravila, ritem dela in pričakovanja pri delu, zato je normalno tudi to, da pride do kakšnega nesoglasja. Ljudje smo si med seboj različni, ne le po letih, temveč tudi po karakterju in imamo drugačne poglede na to, kaj se nam zdi prav. Do nesporazumov tako ne pride zato, ker bi si hoteli nagajati, temveč ker smo si različni. Če želimo dobro sodelovati, se moramo najprej spoznati, se včasih tudi prilagoditi (sploh če pridemo v podjetje le za dva tedna), predvsem pa se moramo znati pogovarjati. Ker so takšne situacije rešljive in nekaj povsem normalnega, ti podajamo nekaj konkretnih nasvetov.

---

Zakaj starejši sodelavci tako zelo cenijo vztrajnost in zanesljivost?

Ko prvič delaš z nekom, ki je 20 let starejši od tebe, se včasih zdi, da govorita različna jezika. Vsak od vaju ima različna pričakovanja in tudi drugačen način komunikacije.

Naštevamo nekaj primerov, ki se zgodijo pri delu:

• Starejši sodelavec/ka te gleda postrani, ker si omenil/a, da razmišljaš o drugi službi že po prvih dneh dela.
• Zamudil/a si rok za oddajo projekta in sodelavec/ka je nezadovoljen/a.
• Zdi se ti, da preveč delaš in da je tempo prehiter, zato razmišljaš, da bi nekatere stvari predal/a drugemu sodelavcu/ki.

Za zgoraj navedene primere, ko se sodelavec/ka ne strinja s tabo, ponavadi najprej pomisliš, da te ne mara in mu/ji nisi všeč, resnica pa je, da verjetno samo razmišlja drugače.

Tako vedenje se kaže kot nezanesljivost in nepripravljenost za delo, kar je nekomu, ki je vedno delal/a v drugačnem okolju, lahko velik izziv in vodi do nerazumevanja in nezadovoljstva.

Starejše generacije so delale v času, ko zamenjava službe ni bila "pametna poteza", ampak je pomenila tveganje. Tudi delo so raje opravili sami, pa čeprav so delali nadure, saj so se morali dokazati, predno so lahko kaj tudi zahtevali.

---

Kako to spremeniš?

Najlažje to spremeniš, da pokažeš, da si zanesljiv/a:

• pridi točno,
• dokončaj, kar si začel/a,
• javi, če česa ne boš zmogel/a,
• ne prelagaj stvari takoj na druge,
• dokaži sam/a sebi, da zmoreš opraviti tudi naloge, ki ti niso všeč - tudi to je uspeh,
• ne išči bližnjic, ampak se potrudi.

Ko si enkrat ustvariš ugled zanesljivega sodelavca, bo naslednji pogovor o načrtovanju dela in razporeditvi nalog bistveno lažji.

---

Komunikacija: ključ do medgeneracijskega razumevanja

Ti si navajen/a hitre, digitalne komunikacije. Sporočilo pošlješ, ko imaš čas, odgovoriš, ko se spomniš.

Ampak starejši sodelavec/ka, ki tri ure ni dobil odgovora na mail ali ga nisi poklical/a po telefonu, morda misli, da te tema ne zanima ali da ga ne spoštuješ.

Praktičen nasvet: Pri pomembnih temah se splača poklicati in pogovoriti v živo. Ne zato, ker je pisna komunikacija slaba, ampak ker s tem pokažeš, da razumeš, kako komunicira tvoj sogovornik.

In še ena drobna navada, ki ti bo prihranila ogromno nevšečnosti. Ko se po telefonu ali v živo dogovoriš za kaj pomembnega, to na kratko povzemi v sporočilu: "Super, potem torej začnem v torek ob 8:00 in delam do 14:00."

Gre za en stavek, ki lahko prepreči veliko nesporazumov.

---

Prva služba je šola

76 % mladih po podatkih ankete, ki smo jo izvedli na e-Študentskem Servisu "Mladi in trg dela 2025" pri prvi redni zaposlitvi na prvo mesto postavlja možnost napredovanja.

Večina mladih pri prvem delu hitro pričakuje možnost napredovanja in s tem ni nič narobe. Narobe pa je, če se to pričakuje že takoj na začetku, po prvih tednih, mesecih.

"Prideš motiviran/a, poln/a idej, pripravljen/a pokazati, kaj znaš in potem čakaš in čakaš in zdi se ti, da nihče ne opazi."

Prva služba je, ne glede na to, kako dober/a si pri delu, faza učenja. Spoznaš, kako podjetje v resnici deluje (ne samo na papirju), kdo je pri odločitvah ključen, kako komunicira tvoj šef, kakšna so nenapisana pravila.

To znanje je pogosto nekaj najbolj vrednega, kar lahko dobiš, saj spoznaš delodajalca in nezapisano komunikacijo med sodelavci, ki je v vsakem podjetju drugačna.

---

Delovne navade, ki jih delodajalci takoj opazijo

Ne glede na to, ali delaš v pisarni, v skladišču ali na terenu, obstajajo navade, ki vedno naredijo dober prvi vtis.

To so preproste navade:

• Točnost: pridi ob dogovorjeni uri, oddaj nalogo v roku.

• Zanesljivost: kar obljubiš, to naredi. Če pa veš, da ne boš mogel/a, sporoči vnaprej.

• Dokončanje nalog: ne zanašaj se na to, da rečeš "sem začel/a", ampak "sem naredil/a". Razlika je ogromna.

• Pobuda: ne čakaj vedno na navodila. Ko vidiš, da bi se dalo kaj urediti ali izboljšati, predlagaj in naredi.

Če imaš te navade, si boš hitro ustvaril/a ugled zanesljive osebe. Ko si enkrat zanesljiv/a v očeh sodelavcev, se ti odprejo vrata za napredovanje, več odgovornosti in več svobode pri delu.

---

Fleksibilnost si je treba naprej prislužiti

Delo od doma, prilagodljiv urnik, krajši delovni čas, to so danes že povsem normalne teme, ampak pogosto se zgodi, da mladi o tem spregovorite prezgodaj.

Fleksibilnost ni pravica, ki jo dobiš z delom, temveč je stvar zaupanja, ki si ga prislužiš s časom.

Ko delodajalec čez čas vidi, da si zanesljiv/a, da spoštujеš dogovore in da je tvoje delo korektno in v celoti opravljeno, postane pogovor o fleksibilnih pogojih bistveno lažji.

Poleg tega za mlade, ki prvič vstopajo na trg dela, zgolj delo na daljavo niti ni najbolj priporočljivo, saj potrebujete uvajanje, mentorstvo, lažje je spoznati procese dela in sodelavce, pa tudi kulturo, če si fizično prisoten/a. Tudi s psihološko vidika, je dobro, da se zjutraj urediš, se fizično premakneš in greš na delo.

---

Koristne povratne informacije

Ko ti nadrejeni reče, da bi moral/a nalogo opraviti drugače, to ni kritika tebe kot osebe. To je priložnost, da stvar izboljšaš in se s tem tudi nekaj novega naučiš.

Svetujemo ti, da povratne informacije upoštevaš in si vesel/a, da si jih prejel/a, saj se le tako lahko izboljšaš. Zahvali se in kar takoj vprašaj, kaj konkretno bi mogel/a narediti drugače.

Primer: pri študentskem delu v skladišču ti sodelavec pove, da si nekaj izdelkov razvrstil/a na napačno mesto, zaradi česar je imela ekipa dodatno delo. Namesto da se začneš braniti ali iskati izgovore, poslušaj povratno informacijo, se zahvali za opozorilo in vprašaj, kako lahko naslednjič nalogo opraviš pravilo. Tako pokažeš pripravljenost za učenje in prispevaš k boljšemu sodelovanju v ekipi.

Sprejemanje povratnih informacij je pomemben del čustvene inteligentnosti, saj vključuje samozavedanje, obvladovanje čustev in sposobnost, da kritiko razumemo kot priložnost za rast. To je ena izmed ključnih veščin za življenje in delo, saj ti pomaga graditi dobre odnose, hitreje napredovati in uspešneje sodelovati z drugimi.

---

Razumevanje (neformalne) hierarhije na delovnem mestu

V vsakem podjetju obstajata dve hierarhiji: formalna (kdo je uradno nadrejeni) in neformalna (kdo v resnici vpliva na odločitve).

Ko prepoznaš, kdo so neformalni sodelavci znanja in vpliva v podjetju in ko z njimi gradiš odnos spoštovanja, se ti odprejo vrata, ki bi sicer ostala zaprta.

---

Digitalno znanje in hitro učenje je most med generacijami

Do zdaj smo govorili o tem, da se ti učiš od starejših sodelavcev, velja pa tudi obratno.

Tudi ti prinašaš ogromno: digitalno pismenost, hitro učenje novih orodij, svež pogled na procese, ki so morda zastareli. Paziti moraš samo na to, kako to znanje deliš.

Ko starejšemu sodelavcu pomagaš z novim orodjem, bodi spoštljiv, brez "jaz vem, vi pa ne" in hitro se bo zgodilo, da boš postal/a nepogrešljiv/a in da bodo tudi starejši sodelavci radi delali s tabo.

---

Zaupanje: temelj vsega

Ko si zanesljiv/a, ko držiš obljube, ko komuniciraš jasno in spoštljivo, se zaupanje gradi samo od sebe.

Z zaupanjem prideta dve stvari, ki ju mladi najpogosteje iščete: večja svoboda pri delu in realne možnosti napredovanja.

---

Pripravil: e-Študentski Servis